Spremembe Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2AB)

Državni Zbor Republike Slovenije je sprejel novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB). Novela se, razen nekaj izjem, uporablja za obdobja od 1.1.2023 dalje. V nadaljevanju vam predstavljamo nekatere najpomembnejše novosti.

1. Sprememba davčnih razredov in davčnih stopenj

Novela dviguje davčno stopnjo najvišjega dohodninskega razreda iz trenutnih 45 % na 50 %. Prav tako se odpravlja se avtomatsko usklajevanje posameznih dohodninskih razredov z inflacijo, ampak se bo vsako leto od 1.1.2024 dalje določil ustrezen koeficient uskladitve.

2. Davčne olajšave

2.1 Splošna davčna olajšava in povišana splošna davčna olajšava

Višina splošne davčne olajšave se določi v višini 5.000,00 EUR, odpravlja pa se njeno postopno zviševanje na 7.500,00 EUR.

Povišana splošna davčna olajšava se zviša s 13.716,33 EUR na 16.000,00 EUR.

2.2 Nova davčna olajšava za mlade

Rezidentu, prejemniku dohodka iz delovnega razmerja, se do dopolnjenega 29. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja v znesku 1.300,00 EUR letno. Olajšava se prizna sorazmerno glede na število mesecev delovnega razmerja v posameznem davčnem letu, pri čemer se upošteva vsak polni mesec zaposlitve.

Davčne olajšave se bodo od 1.1.2024 dalje usklajevale z ustreznim koeficientom uskladitve.

3. Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev

Spremeni se pogoj in višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. Nadomestilo se lahko izplača neobdavčeno pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, in največ do višine 0,20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu.

4. Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost

Spreminjajo se pogoji za davčno ugodnejše izplačilo poslovne uspešnosti:

− dodaja se pogoj izplačila dela plače za poslovno uspešnost največ dvakrat v koledarskem letu (trenutno neomejeno),
− odpravlja se možnost davčno ugodnejšega izplačila poslovne uspešnosti v višini 100 % povprečne plače delavca v zadnjih 12-ih mesecih, kadar je to zanj ugodnejše. Najvišja višina neobdavčenega dela plače za poslovno uspešnost je tako 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji.

5. Novosti na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti ter dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti

Na novo se določi način določitve normiranih stroškov za dohodek iz dejavnosti, kadar se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

• Polni normirani s.p. (če bo pri zavezancu zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev (do sedaj pet mesecev))

• Popoldanski normirani s.p. (če pri zavezancu ne bo zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev)

6. Obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem

Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem se zvišuje na 25 %. Priznani normirani stroški ostajajo v višini 10 %.

7. Vključitev dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem v letno dohodninsko osnovo

Za davčne zavezance rezidente se odpravlja možnost vključitve dohodkov iz oddaja-nja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo.

8. Obdavčitev pridobitve lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev

Izplačila delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev, razen ko družba pridobiva lastne delnice ali deleže na orga-niziranem trgu, se obdavčujejo kot dividende.

Nova sodna praksa glede zmanjšanja davčne osnove za stroške prevoza za zaposlene pri delodajalcih v tujini

Dne 24. 10. 2022 je Vrhovno sodišče RS odločilo, da je delavec, ki je zaposlen pri delodajalcu v tujini, upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi tudi vožnja od domovanja v Sloveniji do kraja v drugi državi, kjer dejansko opravlja delo, in nazaj.

Po presoji Vrhovnega sodišča so takšni stroški po svoji pravni naravi v bistvenih vidikih enaki drugim stroškom za prevoz na delo in z dela, ki se upoštevajo pri ustreznem izračunu oziroma znižanju davčne osnove. Ker se ob nastanku takih stroškov prevoza razpoložljivi dohodek zavezanca, ustvarjen v delovnem razmerju v tujini, dejansko zniža, je treba tudi te upoštevati pri odmeri dohodnine.

V svoji odločitvi je Vrhovno sodišče poudarilo, da podzakonski predpisi (kot npr. Uredba za davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v nadaljevanju uredba) ne morejo omejevati zakonsko določeno upoštevanje stroškov za prevoz na delo in z dela glede na kraj, od katerega se ti davčni zavezanci vozijo na delo. Določba uredbe, ki kot pogoj za to davčno upoštevanje opredeljuje minimalno število voženj od prebivališča do delovnega mesta v tujini in nazaj na vsaj štirikrat tedensko, je zato v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom.

Odločitev Vrhovnega sodišča je potrdila tudi Finančna uprava v svojih splošnih usmeritvah glede dohodkov iz delovnega razmerja.