Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Dne 16.11.2023 se je začela uporabljati novela ZDR-1. Slednja prinaša naslednje pomembne novosti.

1 Oskrbovalski dopust

Novela uvaja do pet delovnih dni neplačanega dopusta za primer oskrbe oz. nege družinskega člana oz. osebe, s katero delavec živi v istem gospodinjstvu in ki potrebuje »znatnejšo nego iz zdravstvenih razlogov«. Delavec mora delodajalca pred odsotnostjo o tem obvestiti, upravičenost pa dokazati s predloženo izjavo delodajalcu in ustreznimi dokazili.

2 Posebno varstvo žrtev nasilja v družini

Delavci, ki so žrtve nasilja v družini, bodo upravičeni do petih delovnih dni plačane odsotnosti v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavec mora delodajalca pred odsotnostjo o tem obvestiti ter predložiti ustrezna potrdila.

3 Pravica do odklopa

Delodajalec mora po novem delavcu zagotoviti tim. pravico do odklopa. Slednja pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

4 Možnost predlaganja izboljšanja zaposlitve oz. pogojev dela

Zakon po novem izrecno določa, da lahko:

• delavec delodajalcu predlaga spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve oz. pogojev dela,
• delavec – starš otroka do 8 let lahko zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas,
• delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite.

V vseh navedenih primerih je delodajalec dolžan svojo odločitev o podanem predlogu delavca pisno utemeljiti v zakonsko predvidenem času.

5 Pisno opozorilo in izjava delavca o očitanih kršitvah

Skrajšuje se obdobje, v katerem delavec po že prejetem pisnem opozorilu pred redno odpovedjo iz krivdnih razlogov ne sme ponoviti kršitve. Obdobje se skrajšuje z dosedanjega enega leta na 6 mesecev.

6 Večje varstvo predstavnikov delavcev

Predstavniku delavcev, ki je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredno odpoved) in je zoper njo na sodišču vložil tožbo, se po novem zadrži učinkovanje odpovedi do odločitve sodišča na prvi stopnji oz. najdlje za šest mesecev. V času zadržanja delodajalec lahko predstavniku delavcev prepove opravljati delo, vendar proti plačilu 80 % nadomestila plače (do sedaj 50 %).

7 Pobot

Po novem zakon dopušča pobot ne le plače, ampak tudi povračila stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavcu.

8 Subsidiarna odgovornost pogodbenika v okviru gradbene dejavnosti

Za dejavnost gradbeništva zakon uvaja subsidiarno odgovornost pogodbenika (naročnika podizvajalske storitve) za neplačilo plače delavcu s strani podizvajalca (delodajalca).

9 Višje nadomestilo plače agencijskim delavcem

Zvišuje se minimalno nadomestilo plače agencijskim delavcem za čas, ko agencija delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku. Najnižje nadomestilo je sedaj izenačeno z nadomestilom delavcev na čakanju in znaša 80% osnove iz 137/7 člena ZDR-1 (do sedaj 70% minimalne plače).

Ukinitev solidarnostnega prispevka za obnovo po poplavah

Dne 10.11.2023 je bila sprejeta novela Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), s katero se ukinja solidarnostni prispevek. Slednji je bil uveden septembra 2023 za financiranje obnove Slovenije po poplavah in plazovih za leti 2023 in 2024.

Nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje namesto prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje po 1.1.2024

Z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T) se s 1.1.2024 ukinja prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Posledično se ukinja tudi plačevanje prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki so ga plačevale fizične osebe same. Namesto tega se uvaja nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje v pavšalnem znesku 35,00 EUR za posamezni koledarski mesec.

Obveznost plačila novega obveznega pavšalnega prispevka velja za osebe, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, družbenike družb, v katerih so tudi poslovodne osebe itd. Za osebe, ki so v delovnem razmerju in prejemajo plačo, bo prispevek delodajalec odtegnil od obračunane delavčeve plače in plačal na enak način kot velja za vse ostale obvezne prispevke za socialno varnost. Gre za prispevek delavca, kar pomeni da se odtegne od plače in zmanjšuje njegovo neto plačo.

Z zakonom je določeno, da se znesek pavšalnega prispevka uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v RS v preteklem letu. Prvi obračun obveznega prispevka bo pri obračunu plače za obdobje, ki se začne s 1.1.2024.