Začasna davčna ukrepa za financiranje obnove po poplavah

Državni zbor je 13. decembra 2023 sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). ZORZFS za financiranje obnove po poplavah v letošnjem poletju ustanavlja proračunski sklad, ki se bo med drugim polnil tudi iz začasno zvišane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb in začasno uvedenega davek na bilančno vsoto bank in hranilnic.

1. Dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO)
Davčna stopnja DDPO se začasno, za obdobje petih let, zvišuje iz 19 % na 22 %, in sicer za davčna leta 2024 – 2028.

2. Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic
Zakon za enako obdobje petih let (koledarska leta 2024 – 2028) uvaja tudi začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic.

Davčni zavezanci so:

• banke in hranilnice z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev,
•  banke in hranilnice države članice Evropske unije, ki so skladno z zakonodajo upravičena na območju Slovenije opravljati bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve preko podružnice ali poslovne enote po ZDDPO-2
• banke in hranilnice iz tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice v Sloveniji.

Davčno obdobje je koledarsko leto, obračun davka pa je dolžan davčni zavezanec vložiti sam najkasneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto.

Davčna osnova je bilančna vsota, izračunana kot povprečje vrednosti stanj na vsak zadnji dan meseca v davčnem obdobju. Davek pa se plačuje po davčni stopnji 0,2 %.

Davčna obveznost se zmanjša za znesek plačil donacij v denarju za namen odprave posledic poplav in plazov, plačan v tem davčnem obdobju na posebno namensko donacijsko postavko državnega proračuna, ter za znesek, ki je razlika med zneskom DDPO odmerjenim po stopnji 19 % in stopnji 22 %. Davčna obveznost tudi ne more preseči 30 % dobička iz rednega poslovanja davčnega zavezanca.

Zakon o minimalnem davku

13. decembra 2023 je Državni zbor RS sprejel Zakon o minimalnem davku (ZMD), s katerim je implementirana Direktiva 2022/2523 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji. Navedena zakonodaja je posledica prizadevanj OECD v okviru II. stebra (angl. »Pillar II«) v globalnem boju proti eroziji davčne osnove.

Zakon se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023 ali kasneje. Prvo poročanje po ZMD je predvideno do 31.3.2026.

1. Zavezanci za minimalni davek
Minimalni davek ne bo vplival na vse mednarodne skupine podjetij, ampak le na tiste, katerih prihodki v konsolidiranih računovodskih izkazih matičnega subjekta mednarodne skupine v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom presegajo 750 milijonov evrov.

Navedeno pomeni, da bo morala vsaka Skupina, ki izpolnjuje kriterije za namene ZMD, izračunati ali je dolžna plačati povrhnji davek za vsakega od subjektov v sestavi Skupine. Slovenija je izbrala možnost, ki jo omogoča Direktiva, in sicer je določila obveznost za domači povrhnji davek v Sloveniji.

2. Relevantne postavke za izračun povrhnjega davka
Določitev vseh elementov, potrebnih za izračun povrhnjega davka, je kompleksna operacija, ki je vezana na:

• identifikacijo subjektov v sestavi Skupine in ugotovitev doseganja vrednostnega praga;
• izračun kvalificiranih dohodkov oz. izgube subjektov v sestavi v določeni jurisdikciji;
• izračun prilagojenih zajetih davkov subjektov v sestavi v določeni jurisdikciji;
• izračun dejanske davčne stopnje za vsako davčno jurisdikcijo v kateri se Skupina nahaja;
• če je dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje, se izračuna povrhnji davek za vsako jurisdikcijo.

Upoštevajo se vsi člani/subjekti Skupine, ki se upoštevajo za namene priprave konsolidiranih poročil. Pri tem se upoštevajo tudi vsi člani, ki so izključeni iz konsolidacije zaradi svoje majhnosti, majhnega pomena ali na podlagi dejstva, da so na prodaj.

Pričakuje se, da bosta Finančna uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za finance v letu 2024 objavila podrobnejša navodila in usmeritve glede izvajanja ZMD. Prav tako se pričakuje izdajo podzakonskih aktov v zvezi s tem.