We for you in
Zamenjaj na: LeitnerLeitner
Novice > Predlog Zakona o minimalnem davku

Predlog Zakona o minimalnem davku

Newsletter – 31.07.2023

23. junija je bil objavljen predlog Zakona o minimalnem davku (ZMD), s katerim bo implementirana Direktiva 2022/2523 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji. Navedena zakonodaja je posledica prizadevanj OECD v okviru II. stebra (angl. »Pillar II«) v globalnem boju proti eroziji davčne osnove.

Projekt, znan tudi pod angleškim izrazom ˝Pillar 2˝, predstavlja izredno prelomnico v mednarodni obdavčitvi, saj prvič v zgodovini uvaja minimalni davek na globalni ravni. K uvedbi minimalnega davka se je v okviru organizacije OECD zavezalo 135 držav, na ravni EU se minimalni davek uvaja na podlagi že prej omenjene Direktive. Predlog predvideva, da se bo minimalni davek odmerjal za davčna obdobja po 31.12.2023.

1. Zavezanci za minimalni davek

Minimalni davek ne bo vplival na vse mednarodne skupine podjetij, ampak le na tiste, katerih prihodki v konsolidiranih računovodskih izkazih matičnega subjekta mednarodne skupine v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom presegajo 750 milijonov evrov.

Navedeno pomeni, da bo morala vsaka Skupina, ki izpolnjuje kriterije za namene ZMD, izračunati ali je dolžna plačati povrhnji davek za vsakega od subjektov v sestavi Skupine.

2. Relevantne postavke za izračun povrhnjega davka

Določitev vseh elementov, potrebnih za izračun povrhnjega davka, je kompleksna operacija, ki je vezana na:

  • identifikacijo subjektov v sestavi Skupine in ugotovitev doseganja vrednostnega praga;
  • izračun kvalificiranih dohodkov oz. izgube subjektov v sestavi v določeni jurisdikciji;
  • izračun prilagojenih zajetih davkov subjektov v sestavi v določeni jurisdikciji;
  • izračun dejanske davčne stopnje za vsako davčno jurisdikcijo v kateri se Skupina nahaja;
  • če je dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje, se izračuna povrhnji davek za vsako jurisdikcijo.

3. Predviden začetek uporabe

Če bo ZMD sprejet se bo začel uporabljati za davčna leta, ki se bodo začela z 31.12.2023. Prvo poročanje pa je predvideno v petnajstih mesecih po zaključku poslovnega leta poročanja.

Novosti na področju mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb

Od 1. julija 2023 velja posodobljen Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv), ki je prinesel novosti na področju mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb. Pregled neposrednih tujih naložb je bil uveden že leta 2020 v okviru interventnih ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. Ureditev pregleda se je zdaj prenesla v ZSInv in se posodobila. V nadaljevanju vam predstavljamo najpomembnejše novosti.

1.Nova opredelitev neposredne tuje naložbe in tujega vlagatelja

Po pretekli ureditvi so bili tuji vlagatelji bodisi fizične ali pravne osebe iz EU (tudi EGP, Švice) ali tretjih držav. Po novem pa je tuji vlagatelj državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi. Posledično vlagatelji iz EU v osnovi niso več zavezani k priglasitvi. Je pa zakonodajalec umestil varovalko, ki naj bi preprečevala zlorabe s strani oseb iz tretjih držav (denimo s pomočjo investiranja preko vmesnih družb s sedežem v EU). Tako je kot tujega vlagatelja opredelil tudi državljana tretje države ali pravno osebo s sedežem v tretji državi, ki ima posredno ali neposredno vsaj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah v pravni osebi s sedežem v državi članici EU in namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji ali pa je to že izvedel.

2. Priglasitev  – podrobnejša ureditev postopka

Neposredno tujo naložbo je treba priglasiti komisiji za priglasitve pri Ministrstvu za gospodarstvo, če se izvaja na področjih kritičnih dejavnosti: kritična infrastruktura, tehnologija, viri, dostop do občutljivih informacij, mediji, interes EU. Nabor informacij, ki jih mora vsebovati priglasitev, je taksativno določen.

Rok za priglasitev neposredne tuje naložbe na področju kritične dejavnosti je 15 dni od:

  • sklenitve pravnega posla,
  • objave prevzemne ponudbe,
  • vpisa ustanovitve nove gospodarske družbe v sodni register.

3. Globe

Predpisane globe za kršitev določb v zvezi s pregledom neposrednih tujih naložb znašajo od 100.000 do 500.000 EUR, odvisno od velikosti družbe. Prav tako so predpisane globe za samostojne podjetnike v razponu od 50.000 do 150.000 EUR, odgovorne osebe pravnih oseb od 2.000 do 10.000 EUR in posameznike (investitorje) od 1.000 do 5.000 EUR.

Pri načrtovanju transakcij, v katere so posredno ali neposredno vpleteni vlagatelji iz tujine, je treba torej skrbno preučiti, če so izpolnjeni pogoji za priglasitev neposredne tuje naložbe. Previdnost svetujemo zlasti v postopkih prevzemov in združitev ter ustanovitev družb s strani tujih oseb. Pri tem pa je treba paziti na celotno lastniško strukturo, da se pravilno identificirajo tuji vlagatelji.

Olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za nerezidente

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi X Ips 21/2022 z dne 12.4.2023 razsodilo, da tudi davčnim nerezidentom, ki so državljani držav članic EU in ves svoj dohodek ustvarijo v Sloveniji, pripada olajšava za vzdrževane družinske člane. To velja pod pogojem, da nerezident ne more uveljaviti primerljive olajšave v svoji državi rezidentstva, ker tam ni dosegel dovolj obdavčljivih dohodkov, da bi lahko uveljavil primerljivo davčno olajšavo.

Avtorji


Let's get in touch!
Kontakt